• 11.9.2017 
    Na četrtem Festivalu celostnega zdravja je pod drobnogledom  hrana - kot hranilo, ki izgrajuje telo; kot zdravilo, ki telo (in duha) vrača v ravnovesje; kot krepčilo, ki poživlja in vitalizira... in še bi lahko naštevali.
    Živila - pridelana in pridobljena ljubeče, spoštljivo, brez kemikalij, vzgajana v skladu z njihovo temeljno naravo - niso le mrtev skupek kemičnih snovi, ki jih v laboratoriju lahko analiziramo, izdvojimo, razdružimo, naštejemo..., ampak zavesten sistem brezštevilnih molekul, ki svoje kvalitete, hranilno in zdravilno moč črpa iz svoje lastne narave, iz kvalitete in količine sončne svetlobe, ki jo je vgradil v organsko substanco, iz neštetih inteligentnih kombinacij  sodelovanja med svojimi molekulami in celicami. In ne le iz izmerjenih količin katerekoli posamezne sestavine.
    Zdravilna in hranilna moč rastline izhaja iz nemerljive, a izkustveno dokazljive, moči popolno uglašene celote rastline - predvsem iz kvalitete in fleksibilnosti njenih molekularnih vezi, in iz njene zmožnosti da ustrezno vsrka sončno svetlobo, in jo spremeni v kvalitetno in potentno organsko materijo.
    V indijski tradicionalni medicini, ajurvedi - ki na življenje gleda z brezčasno modrostjo, in prepoznava njegov vir v nematerialnem, subtilnem - se hrana obravnava energijsko, zasledujoč okuse in okoliščine, v katerih je rastlina (ali žival, v primeru tistih, ki uživajo meso) rastla. Rastišče, na katerem je rastlina rastla, ali okoliščine v katerih je žival živela, namreč lahko zelo spremenijo energijske lastnosti in hranilni potencial živila.
    Kar se okusov tiče, ajurveda našteva šest glavnih okusov: sladek, grenak, slan, kisel, trpek  in pekoč. Vsak od okusov je (tako, kot pri treh temeljnih psiho-somatskih silah, vāti, pitti in kaphi) kombinacija dveh od petih velikih elementov. Spomnimo se - to so element etra, zraka, ognja, vode in zemlje. Hrana torej, skozi ajurvedski pogled, predvsem v telo prinaša pet elementov, ki izgrajujejo naša tkiva in celice, in omogočajo njihovo delovanje. Glede na individualno konstitucijo, ki v nas poudarja le določene elemente, telesu (ali duševnosti) lahko primanjkuje kakšen od elementov. Z ustrezno prehrano lahko ta primanjkljaj nadomestimo, tako da razvoj in funkcije telesa tečejo nemoteno, in omogočajo stanje, ki mu rečemo zdravje.
    Pogosto me ljudje sprašujejo, kako bodo - če se lotijo prehranjevanja po načelih ajurvede - nadomestili ta in ta mineral (kalcij, ali magnezij, selen, itd.), ali hranilo (vitamin/i, ali beljakovine, na primer)... V ajurvedi se z ustrezno prehrano za vsako od konstitucij telesa (ali za določeno bolezensko stanje) nadomeščajo manjkajoči elementi, in ne le posamične substance, oz. mikroelementi, minerali, vitamini, hranila. S tem se telesu povrne optimalno razmerje delujočih elementov, in se ga tako usposobi, da iz pestrega nabora dovoljene hrane, selektivno in v harmoniji z lastno inteligenco, lahko v zadostni količini vzame ravno tisto, kar ta trenutek najbolj potrebuje. Ajurvedsko prepoznavanje okusov hrane, kot nosilcev petih velikih elementov cilja torej ne le na to, da telesu povrne manjkajoče snov(i), ampak (še bolj pomembno!), da telesu ponovno vrne sposobnost, da to snov(i) absorbira iz hrane, ki jo uživa. Dodajanje telesu manjkajoče substance namreč ne daje rezultatov, če je telo izgubilo sposobnost, da prav to vrsto snovi učinkovito absorbira iz prebavil v kri.
    Za zaključek le še to: razumevanje prehrane kot načina da se v telesu vzdržuje zaželen balans velikih elementov je eden osnovnih razlogov, zakaj ajurvedska kuhinja vztraja na začimbah in zakaj pri zdravem človeku vsak obrok mora vsebovati (seveda v različnih razmerjih, ki jih narekuje posameznikova individualna konstitucija) vseh pet elementov.

    Biljana Dušić
    zdravnica in svetovalka ajurvedske medicine,
    predsednica Slovenskega združenja za Chenjiagou taijiquan